V nedeljo, 12. marca nas je vreme obdarilo z jasnim nebom in soncem. Odpravili smo se do Hellasgården, kjer nas je pričakal Andreas, ki je za nas organiziral kratek pohod okoli jezera. Kot pravi vodič, je z nami delil kar nekaj zanimivosti na poti: ste vedeli, da je bila še do 'nedavnega' stockholmska regija vsa pod morsko gladino in je bila ena izmed zadnjih v Skandinaviji, ki se je dvignila na površje? Da so včasih tu kraljevali 8-tisočaki, ki pa jih je ledena doba zbrusila v to nizko pokrajino? Da imajo mladi borovci ravne veje obrnjene proti nebu, tisti stari več sto let pa svoje veje začno obračati proti tlom? Da so velike sinice v mestih spremenile svoje petje v bolj preprosto melodijo, ki jo je lažje slišati v mestnem vrvežu?
Pohod ni bil težak, le tu in tam je bil manjši vzpon – a pazljivi smo morali biti na ledenih in sneženih pobočjih. Kar nekajkrat smo se ustavili, občudovali razgled na zaledenelo jezero in veliko število drsalcev. Po dobrih dveh urah pohoda smo se usedli v majhno kočo, kjer smo si privoščili čaj, kakav in nekaj sladkih dobrot. Hvala Andreas za organizacijo in vodenje!
Pohod ni bil težak, le tu in tam je bil manjši vzpon – a pazljivi smo morali biti na ledenih in sneženih pobočjih. Kar nekajkrat smo se ustavili, občudovali razgled na zaledenelo jezero in veliko število drsalcev. Po dobrih dveh urah pohoda smo se usedli v majhno kočo, kjer smo si privoščili čaj, kakav in nekaj sladkih dobrot. Hvala Andreas za organizacijo in vodenje!